Organizirali smo drugo srečanje z lokalnimi prebivalci o volku na Gorenjskem
V novembru smo v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom organizirali drugo srečanje na temo volka na Gorenjskem. Najprej je zbrane nagovoril vodja Naravovarstveno nadzorne službe v JZ TNP Sašo Hrovat, ki je zbrane povabil k strpni in spoštljivi razpravi za iskanje skupnih rešitev.
Dr. Andrej Udovč in dr. Tomaž Skrbinšek iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sta na podlagi izglasovanih tem prejšnjega srečanja pripravila predavanji “Trendi na področju kmetijstva in podeželja ter potencialni vzroki za neželene procese” in “Številčnost volkov v Sloveniji in tropi v Alpah”.
Dr. Andrej Udovč je povedal, da se število kmetijskih gospodarstev niža že od 70. let naprej; vsako leto se njihovo število zmanjša za približno 1000. Kmetije se koncentrirajo in intenzivirajo, saj kljub manjšemu številu kmetij število rejnih živali raste. V ozadju teh trendov so različni dejavniki. Po njegovem je najpomembnejši dejavnik tehnologija, ki se razvija predvsem za kmetijstvo v nižinah, zaradi česar so cene opreme na gorskih kmetijah večje. Poleg tega kmetijske subvencije teh razlik ne pokrijejo. Poleg večje intenzivnosti pridelave na ugodnih, nižinskih površinah, so dejavniki, ki vplivajo na opuščanje kmetovanja tudi precej boljše možnosti zaslužka v drugih panogah, starostna/demografska struktura (ni mladih, ki bi kmetije prevzeli), vremenske nestanovitnosti, škode zaradi klimatskih sprememb, administrativne obremenitve kmetov ter škode zaradi divjadi in zavarovanih vrst.
Dr. Tomaž Skrbinšek je v svojem predavanju povedal, da so volkovi izrazito teritorialne živali, ki aktivno označujejo in branijo svoje območje pred drugimi volkovi, in na ta način omejujejo svojo številčnost (gostoto) na določenem območju. Ko gredo mladi volkovi v iskanje svojega teritorija (disperzijo), lahko prehodijo velike razdalje (primer volka Slavca in drugih). Po podatkih zadnjega monitoringa je številčnost volkov v Sloveniji podobna kot preteklo leto (okrog 120). Leta 2018/2019 so se začeli pojavljati prvi tropi v Alpah. Na Pokljuki imamo trop od leta 2019, ko je tja prišel potomec volka Slavca, tudi na Jelovici se je leta 2019 formiral trop, samice od leta 2021 ne zaznavamo. En trop je še v okolici Rateč, ki se večinoma giblje po italijanski strani in v katerem so križanci – problem križancev v Sloveniji rešujemo z odstrelom, v Italiji pa je to prepovedano. Volkovi k nam prihajajo tudi iz vzhodnih italijanskih Alp, na tem območju pa v prihodnosti pričakujemo le povečanje številčnosti, zato je prihod novih osebkov v slovenski del Alp neizbežen. Med svojim predavanjem je tudi izpostavil, da ni podatka, da bi v zadnjih 70 letih v Sloveniji volk napadel človeka. Posamezni napadi so v Evropi sicer zabeleženi , vendar le v primerih, ko so bili volkovi habituirani na ljudi (pogojevanje s hrano) ali pa so bili okuženi z virusom stekline. Zato zdrav volk človeku (tudi otroku) ne predstavlja nevarnosti.
Kljub temu, da na srečanju niso bili prisotni samo rejci, so slednji jasno izrazili svojo stisko. Želijo si več podpore s strani države pri spremembah, ki jih volk prinaša v njihovo življenje. Poudarili so, da si na naslednjem sestanku želijo srečanja s predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor ter poudarili nemoč pri zagotavljanju ustrezne zaščite za pašne živali na območju Alp. Iskanje rešitev je sicer zelo specifično za vsako kmetijo posebej, zato je ključna individualna obravnava. Tisti, ki bi želeli preveriti možnosti zaščite svojih pašnih živali, lahko kontaktirajo Zavod za gozdove Slovenije. Kontakt je naveden na portalu Varna paša.