Rezultati spremljanja stanja ohranjenosti volka v Sloveniji v sezoni 2022/2023

Ministrstvo za naravne vire in prostor je na svoji spletni strani objavilo poročilo o spremljanju stanja ohranjenosti volka v Sloveniji v sezoni 2022/2023. Monitoring volka je temeljil na zbiranju genetskih vzorcev; v času od julija 2022 do maja 2023 so zbrali 620 neinvazivnih genetskih vzorcev (iztrebki, urin, …) ter nekaj ostalih vzorcev.

V sezoni 2022/2023 so na območju Slovenije potrdili prisotnost 17 volčjih tropov in enega tropa križancev med volkom in domačim psom. Od petih čezmejnih volčjih tropov imata dva svoj teritorij večinoma na Hrvaškem. Dodatno so potrdili 23 volkov izven teritorijev potrjenih tropov (dispergerji ali imigranti).

Vsaj od leta 2010 dalje (prvi genetski monitoring volka) do sezone monitoringa 2019/2020 se je populacija volka v Sloveniji povečevala in kazala pozitivno dinamiko tako v številčnosti kot v prostorski razširjenosti. V zadnjih treh letih pa sta setako prostorsko širjenje kot številčna rast ustavila. To kaže na stabilizacijo populacije v trenutnih prostorskih okvirjih, tudi v Julijskih Alpah. To seveda ne pomeni, da se v naslednjih letih volk ne bo razširil tudi na druga območja države, kjer danes še ni stalno prisoten, kar utegne sprožiti ponoven cikel populacijske rasti.

Varstveno stanje volkov v Sloveniji je opredeljeno kot ugodno, saj se je med letoma 2010 in 2020 populacija povečala za približno 3-krat. Toda celotno število volkov v Sloveniji je še vedno znatno premajhno za dolgoročno viabilno populacijo, zato je za ohranitev ugodnega varstvenega stanja volka ključnega pomena ohranjanje povezljivosti z ostalimi dinarskimi volkovi na Hrvaškem in dalje proti jugovzhodu ter alpsko populacijo volkov v Italiji in Avstriji oziroma v širšem Alpskem prostoru.

Celotno poročilo je dostopno tukaj