Volk je eden od protagonistov alpske in evropske kulture in domišljije, saj je glavni lik neštetih pravljic in legend. Toda včasih mit zamenjamo z resničnostjo in tako se pojavijo napačna prepričanja. Pomembno je, da take informacije prepoznamo, in da ločimo pravilne informacije od tistih, ki to niso.
Do danes zakonita usmrtitev volka v Italiji še ni bila dovoljena in volk velja za strogo zaščiteno vrsto.
Za Avstrijo je volk naveden v Prilogi IV k direktivi EU o habitatih in je zato tudi strogo zaščiten.
V Franciji je volk strogo zaščitena vrsta po prenosu določb Bernske konvencije o ohranjanju evropskih prostoživečih živali in naravnih habitatov iz leta 1979 in Direktive EU o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst iz leta 1992 (Direktiva o habitatih). Francija ima načrt za upravljanje z vrsto od leta 2004. Poleg spremljanja stanja populacije francoska država financira tudi ukrepe za zaščito živine in kmetom povrne izgube zaradi plenjenja volkov. Direktiva o habitatih dovoljuje odvzem volkov za zaščito živine, če drugi ukrepi ne uspejo in če le-to ne ogrozi vitalnosti populacije volkov. Francija je zato vzpostavila protokol, ki temelji na postopnih intervencijah, odvisno od resnosti in ponovitve napadov volkov na določeno čredo. Intervencije strogo spremljajo in izvajajo javni uslužbenci. Za izvajanje odvzema volkov je zadolžena posebna enota urada Français Biodiversité.
Large Carnivore Initiative for Europe (LCIE), strokovna skupina za velike zveri, je podala smernice o terminologiji in upravljanju z „drznimi“ volkovi. Osnovna raven navajanja prostoživečih živali na ljudi je v mozaični krajini Evrope ključnega pomena : ne šteje se za problematično, če volkovi z določene razdalje tolerirajo ljudi, zgradbe in človeške dejavnosti, ne da bi pokazali kakršno koli neposredno zanimanje za ljudi same. Ko pa proces prilagajanja postane močan in utrjen zaradi ponavljajočih se pozitivnih dražljajev (npr. hranjenja), lahko volkovi spremenijo svoje naravno vedenje in postanejo samozavestni, t.i. drzni. Neplašen volk ljudi ne prepozna več kot grožnjo in dopušča njihovo prisotnost tako, da se jim aktivno približuje (na manj kot 30 m), tudi večkrat. Za te potencialno nevarne živali LCIE določa posebno upravljanje.
