Kako so poletje preživeli telemetrično spremljani srnjaki na Gorenjskem?
Potem ko smo prejšnjo sezono v šestih lovskih družinah z območja Jelovice odlovili in s telemetrično ovratnico opremili 12 osebkov srnjadi (6 samcev in 6 samic), smo z velikim zanimanjem spremljali njihovo gibanje v prostoru letošnjo pomlad in poletje. S člani lovskih družin Železniki, Selca, Jošt – Kranj, Bohinjska Bistrica, Sorica in Jelovica – Ribno smo sledili njihovim prostorskim premikom, saj ima srnjad izrazit letni biološki cikel, zato smo pričakovali, da bomo priča njihovim sezonskim premikom med zimskimi območji in poletnimi teritoriji.
Tukaj vam predstavljamo gibanje treh srnjakov z območja Jelovice.
Jule
Gibanje srnjaka Juleta z južnih pobočij Ratitovca spremljamo že leto in pol, kar nam daje vpogled v stalnost njegovih sezonskih domačih okolišev. Jule je namreč primer srnjaka, ki se čez leto seli med dvema območjema: zimsko polovico leta preživi na območju zimskega domačega okoliša, kjer se druži še z drugimi osebki srnjadi, med poletno sezono pa se preseli na svoj poletni teritorij, katerega meje brani pred drugimi srnjaki. Izkazalo se je, da Jule vsako leto uporablja ista območja.
Zimski domači okoliš (zemljevid 1: moder poligon), ki ga deli še z drugo srnjadjo, je obe leti (2021 in 2022) zapustil februarja. Takrat se je začelo obdobje selitve do poletnega območja, ko je srnjak prehajal med zimskim in poletnim območjem (modre lokacije na sliki) približno en mesec. Jule je nato obe leti zavzel isti poletni teritorij (oranžen poligon za leto 2022, pod njim rdeč poligon za leto 2021), kar je tipična razmnoževalna strategija samcev srnjadi. Po obdobju razmnoževanja poletni teritoriji samcev razpadejo in srnjad preživi zimo v mešanih večjih ali manjših skupinah. Jule se je jeseni 2021 v samo enem popoldnevu odselil nazaj na zimsko območje.
Miro in Forti
Dva odrasla srnjaka, ki smo ju preteklo zimo odlovili v isto zabojno past, pa se po koncu zime nista odselila drugam. Poleti sta ostala na istem območju, kot sta ga uporabljala že pozimi, ko se je dobršen del njunih domačih okolišev tudi prekrival. Vendar pa svoj prostor različno uporabljata v različnih mesecih oziroma sezonah. Pred začetkom teritorialne sezone sta februarja na primer uporabljala območji, veliki približno 44 ha (Miro) in 32 ha (Forti) (zemljevid 2: črtkana poligona). Nato sta oba svoje gibanje omejila že v marcu na manjši območji: Miro na približno 26 ha, Forti pa na 20 ha. Junija, v polnem razmahu teritorialne sezone, pa sta se gibala na svojih teritorijih v velikosti 24 ha (Miro) in 15 ha (Forti) (zemljevid 2: poligona, obrobljena s polno črto). Hkrati z zmanjševanjem svojih območij v teritorialni sezoni se z vzpostavljanjem teritorijev srnjakov njihova območja vse manj prekrivajo, dokler se popolnoma ne izključujejo z istih območij. Tako sta se njuna domača okoliša v februarju prekrivala kar za 63 % Fortijevega teritorija (črtkana poligona), junija pa prekrivanja njunih teritorijev skorajda ni bilo več (poligona s polno črto).
Srnjak Fortise je po odlovu spet vrnil k zabojni pasti, kjer je bil odlovljen in označen. Po odlovih namreč zabojne pasti še vedno spremljamo prek avtomatskih kamer.
