KAKO LAHKO VEMO, KOLIKO JE VOLKOV, ČE JIH NE VIDIMO?
Volkovi se na splošno izogibajo ljudem. Pri spremljanju številčnosti volkov na določenem ozemlju je potrebno upoštevati, da večine volkov zelo verjetno ne bomo nikjer srečali, zato se moramo v ta namen poslužiti več različnih znanstvenih metod. Te nam omogočajo razmeroma natančno oceniti delež tistih osebkov, ki jih z opazovanjem nismo zaznali.
Pri spremljanju številčnosti tako uporabljamo metodo izzivanja tuljenja (izzivanje vokalnega teritorialnega odziva volkov), sledenje volkovom v snegu, zbiranje in genetske analize vzorcev celic, ki jih puščajo v okolju (iztrebki, urin, slina, dlaka) ter spremljanje odlovljenih osebkov preko telemetričnih ovratnic. Največ informacij o številčnosti volkov nam da metoda genetskih analiz vzorcev. Toda šele nabor različnih metod nam omogoča povezovanje rezultatov in s tem tudi bolj zanesljivo interpretacijo in razumevanje le-teh.
Spremljanje volkov kaže, da je njihovo število v letih od 2010 do 2021 naraslo**, prišlo je tudi do tvorjenja novih tropov na območjih, kjer volkovi prej dolgo niso bili prisotni. Struktura tropov se spreminja iz leta v leto, ali se bo nek trop na območju obdržal, pa je odvisno tako od uspešnosti vodilnega para pri vzreji mladičev, kot od sprejemanja volkov s strani lokalnih prebivalcev, prehranskih razmer in drugih dejavnikov.
Zaznavanje števila volkov v naravi preko opažanj je lahko precej varljivo zaradi več vidikov. Prvi je ravno nihanje števila volkov skozi sezono. Drugi dejavnik so mladi osebki v iskanju teritorija. Ker je evropski prostor gosto poseljen, je verjetnost, da na svoji poti skozenj srečajo človeka, precejšnja. Poleg tega ti osebki prepotujejo velike razdalje (npr.: volk Slavc iz Slavnika preko Avstrije v Verono, volk M15 iz Apeninov v zahodne Alpe, volk CN-M100 iz zahodnih Alp v Nemčijo) in bodo zato lahko opaženi na več koncih. Kljub temu, da volkovi živijo v tropih, se lahko člani gibljejo tudi v razdalji 10 km drug od drugega. To še ne pomeni, da so v disperziji ali da gre za posamezen trop. Zaradi teh dejavnikov je v namen spremljanja številčnosti volkov ključno kombiniranje različnih metod.
Kaj pa če se srečamo z volkom?
Na splošno se volk človeka boji in se mu izogiba. Kljub temu ni nenormalno, da se volkovi kdaj približajo človeku in naseljem. Najpogosteje se to zgodi pri mlajših, naivnih volkovih brez izkušenj. S prostorskim širjenjem volkov na območja, kjer jih ljudje sicer niso vajeni, se je tudi povečalo število medijskih objav o takih dogodkih. Volkovi so tudi zelo prilagodljiva vrsta in so se v precej gosto poseljeni krajini do neke mere navadili na bližino človeka. Zaradi tega nas lahko preseneti tudi posnetek teptalnega stroja v Kranjski Gori, saj so se s časom prilagodili na prisotnost (gozdarskih) strojev, ki jih ne dojemajo kot grožnjo, ker ob njih nikoli niso imeli negativnih izkušenj. Ker pa človek volku ne predstavlja plena, mu volk ni nevaren. Če le srečate volka na manjši razdalji, poskušajte ostati mirni in ga opazovati, dokler se ta ne umakne.