Volkovi na Pokljuki

Natančne podatke o prisotnosti volkov, na podlagi katerih ocenjujemo številčnost in razširjenost volkov v Sloveniji, zbiramo že vse od leta 2010, ko so v okviru projekta LIFE SloWolf vzpostavili sistem monitoringa, osnovanega predvsem na zbiranju in analizi t. i. neinvazivnih genetskih vzorcev ter zaznavanjem teritorialnih volkov in mladičev s sistematičnim izzivanjem njihovega vokalnega odziva (“howling” – akustična metoda). Genetsko spremljanje temelji na prepoznavanju posameznih volkov iz genetskega materiala v celicah, ki jih živali vseskozi puščajo v okolju (predvsem v iztrebkih, urinu in dlaki (mešički)). 

Prvi znaki ponovne vzpostavitve tropov

Prve znake ponovnega vzpostavljanja tropov in reprodukcije v Alpskemu delu Slovenije smo opazili med leti 2018 in 2019. V tem času smo na podlagi vzorcev, zbranih na območju Jelovice, Pokljuke in Cerkljanskega, zaznali tri pare samec-samica. Lokacije zbranih vzorcev pa so kazale na to, da se bodo volkovi po več desetletjih odsotnosti ponovno vrnili na Gorenjsko. V poletnih mesecih leta 2019 smo prvič tudi uradno potrdili prisotnost mladičev na omenjenih območjih.

Izvor samca in samice s Pokljuke

Genetska “prstna odtisa” samca in samice, ki sta vzpostavila teritorij na Pokljuki, kažeta, da sta prišla iz volčjih populacij iz drugih držav. Samec je izviral iz Italije in je bil neposredni potomec volka Slavca, ki je iz Slovenije prepotoval pot z območja Slavnika do parka Lessinia severno od Verone in tam skupaj z italijansko volkuljo vzpostavil prvi volčji trop na tamkajšnjem območju po več kot sto letih odsotnosti te vrste. Samica pa je na območje Pokljuke prišla iz južnega dela Dinarske populacije.

Reproduktivnega samca Pokljuškega tropa od junija 2019 ne zaznavamo več. Kljub temu smo v sezoni 2019/2020 na Pokljuki zaznali leglo vsaj petih volkov, njegovih potomcev. V sezoni spremljanja 2020/2021 reproduktivnega samca prav tako nismo zaznali med zbranimi vzorci, poleg tega ne zaznavamo niti njegovih potomcev. Kot kaže, v letu 2020 na omenjenem območju ni bilo reprodukcije in predvidevamo, da je trop Pokljuka iz sezone 2019/2020 razpadel. Je pa na Pokljuki še vedno prisotna prvotna reproduktivna samica. V sezoni 2020/2021 smo ob njenih vzorcih zbrali tudi vzorce nesorodnega samca. Genetske raziskave kažejo, da tudi novi samec prihaja iz italijanskih Alp. Zametke novega tropa smo potrdili med popisom volkov z akustično metodo (“howling”), ko smo na tem območju zaznali odziv mladičev. V septembru 2021 sta nadzornika TNP Franci Tišler in Florijan Tišler tudi posnela in s tem potrdila 4 mladiče. Na Pokljuki je tako vzpostavljen nov trop, ki sta ga osnovala prvotna reproduktivna samica in nov samec.

Pokljuški trop se je do jeseni 2021 gibal pretežno po Pokljuški planoti, na območju Radovne ter Mežakle. Ob zapadlemu snegu so premaknili proti Bohinju kjer so jih sledili predvsem na območju med Ukancem, Vogarjem, planino Voje ter planino Jezero. V začetku letošnjega leta pa smo jih ponovno sledili tudi na območju Pokljuke. V tropu smo sledili 6 volkov, ki so v manj kot dveh dneh prehodili kar precejšnjo razdaljo od Mežakle, preko Radovne ter Pokljuke vse do Blejskega jezera. Tam so jih tudi posneli s pomočjo avtomatskih kamer, s katerimi spremljajo rise v okviru projekta LIFE Lynx. Tudi s pomočjo posnetkov smo ugotovili, da je skupaj v tropu najverjetneje šest volkov. Na območju Pokljuke smo dobili tudi  ostanke plena (srnjad), ki so ga volkovi ujeli in  pojedli v isti noči.