KOLIKO VOLKOV ŠTEJE POVPREČEN TROP V SLOVENIJI?
Povprečen trop volkov v Sloveniji naj bi štel štiri člane. Zakaj potem vidimo posnetke, kjer jih je tudi po deset? Odgovor se skriva tako v njihovi biologiji kot v razlogih za njihovo smrtnost. Nihanje številčnosti volkov je precejšnje že v času enega leta. Vabljeni k branju, da izveste, zakaj!
Volkovi so socialne živali in živijo v družinskih skupnostih – tropih. Trop sestavljata vodilna samica in samec ter njuni potomci iz enega ali več legel. Starejši potomci, ki še niso zapustili starševskega tropa pomagajo pri skrbi za mlajše sorojence, medtem ko se razmnožujeta le vodilna samica in samec. Volkovi so izrazito teritorialne živali, ki na območju svojega teritorija med drugim zadovoljujejo svoje prehranske potrebe, torej lovijo velike rastlinojede. Pri tem pa so lahko uspešni in “trajnostni” le, če v tem prostoru lovijo sami (samo njihova družina – trop). Zato aktivno označujejo in branijo to svoje območje pred drugimi volkovi ter tropi volkov in na ta način omejujejo svojo številčnost (gostoto) na določenem območju.
Ko gredo mladi volkovi v iskanje svojega teritorija, temu rečemo disperzija. V disperzijo gredo volkovi najpogosteje med njihovim 11. in 24. mesecem starosti, lahko pa tudi že pri komaj 5 mesecih (zelo redko ostanejo v starševskem tropu tudi nekaj let). Najpogosteje zapustijo starševski trop ob spolnem dozorevanju od zgodnje zime do obdobja kotitve naslednjega legla ali pa v jesenskem času (oktober, november), ko začnejo z odraščanjem njihovi mlajši sorojenci.
Čas iskanja teritorija je za mlade volkove posebej ranljiv, saj pri tem pogosto prepotujejo velike razdalje in so na udaru številnih dejavnikov, kot so drugi teritorialni volkovi, bližina naselij in prometnice. Večina mladih volkov zato nikoli ne oblikuje svojega tropa.
Smrtnost mladih volkov je torej precej velika. Volkulja ima v sezoni lahko 4 do 7 mladičev ( v povprečju 5,5). V času do disperzije jih preživi okoli 65 %, medtem ko imajo v času iskanja svojega teritorija približno 50 % možnosti preživetja.* Če to ponazorimo s primerom, bi to izgledalo nekako tako: V tropu so pred kotitvijo reproduktivna samica, reproduktiven samec in dva pomočnika (največkrat ženskega spola). V prvi polovici maja se skoti 6 mladičev. Dva mladiča pogineta v prvem mesecu, eden pa v času pred disperzijo. Tako v tropu ostane še 7 osebkov. Od treh preostalih mladičev bosta dva do naslednjega poleganja odšla v disperzijo in v roku enega leta bo eden najverjetneje poginil. V tropu bodo tako pozimi ostali še 4 osebki, eden pa bo uspel vzpostaviti nov teritorij na še nezasedenem območju. To pomeni, da v roku ene sezone številčnost volkov naraste, vendar tudi postopoma upada. Zato so nihanja številčnosti volkov znotraj tropov velika že v času enega leta. Ob visokem reprodukcijskem potencialu se je prisotnost vrste, kljub veliki smrtnosti mladih volkov, v zadnjih dvanajstih letih znatno povečala in razširila na območja, kjer prej ni bila prisotna več desetletij. Volkovi v Sloveniji po zadnjih ocenah štejejo do 150 osebkov in so del velike dinarsko-balkanske populacije, katere številčnost ocenjujejo na okoli 4000 volkov.
Opazimo vedno več volkov!
Večje število medijskih objav ter objav na socialnih omrežjih nam hitro da občutek, da je gostota volkov v Sloveniji visoka, ter da so možnosti za srečanje volka pri nas velike. Kljub temu, da se volk širi na območja, kjer ga prej več desetletij ni bilo, pa je dinamika v številčnosti volkov precejšnja že v času enega leta. Volkovi zaradi svoje biologije (teritorialnosti) tudi sami omejujejo svojo gostoto na določenem območju. Samo opazovanje volkov v naravi tudi ni dovolj za ugotavljanje njihove številčnosti. V ta namen se moramo poslužiti nabora znanstvenih metod, saj nam šele ta omogoča pridobitev natančnih rezultatov in razumevanje širše slike. Zdaj pa vas vabimo, da greste stran od računalnika, na sprehod v gozd! Verjetnost, da boste srečali volka je (žal) skoraj nična.