Optimizacija spremljanja varstvenega stanja populacije volka na mednarodnem nivoju (Alpska populacija)

Uspešno varovanje in ohranjanje volkov v pokrajini, kjer prevladuje človek, kot so tudi Alpe, je mogoče le z učinkovitim, usklajenim, čezmejnim in znanstveno utemeljenim nadzorom.

Za razumevanje stanja ohranjenosti volkov, izvajanje ukrepov in za pravilno komunikacijo je potrebno podrobno znanje. 

Postavili bomo osnovo za prvi integrirani alpski nadzor stanja volkov z dvema podakcijama:

A5.1 Priprava strategije za optimizacijo spremljanja varstvenega stanja populacije volka  na mednarodnem nivoju (Alpska populacija)

Volkovi se izogibajo človeku in imajo velike teritorije, ki presegajo državne meje, kar predstavlja velik izziv za monitoring populacije volkov. Izvedli bomo prvi usklajeni mednarodni monitoring volkov na ravni populacije, za kar bo potrebnega veliko truda pri usklajevanju in standardizaciji metod monitoringa.

Podrobnosti:

• Alpski znanstveni odbor (akcija A1) bo določil najboljše stroškovno učinkovite strategije za optimizacijo celostnega nadzora stanja alpske populacije volka.
• Strategije posameznih držav bomo prilagodili na mednarodnem nivoju.

Na podlagi teh prizadevanj bomo v akciji C4 vzpostavili sistem nadzora populacije, ki temelji na skupnih protokolih ter izmenjavi in združevanju čezmejnih informacij o volkovih.

A5.2 Razvoj in uporaba najnovejših metod s področja genetike za hitro, zanesljivo in stroškovno učinkovito spremljanje stanja volkov.

Genetika hitro postaja eno najpomembnejših orodij pri upravljanju s prostoživečimi  živalmi in omogoča hitro ter stroškovno učinkovito spremljanje stanja.  V zadnjem desetletju je bil velik napredek na področju genetskih metod. Metode sekvencioniranja naslednje generacije so hitro napredovale v medicini in na drugih področjih, vendar ne tudi pri spremljanju prostoživečih živali, zato načrtujemo razvoj podobnih metod za volkove. To bo zagotovilo primerljive rezultate s hitrim in stroškovno učinkovitim genotipiziranjem (določanjem in prepoznavanjem genov iz) vzorcev volkov. Z novimi metodami bi bilo mogoče prepoznati tudi volkove, ki se osamosvajajo ter iščejo svoj teritorij, kar bi pomagalo pri spremljanju širjenja populacije na novih območjih.

Načrt izvedbe aktivnosti:

•  Ustanovitev alpske skupine za genetiko volka, ki bo vključevala genetske laboratorije v posameznih državah, ki se ukvarjajo z volkom v Alpah.
• Izvedba genetske delavnice, na kateri se bodo strokovnjaki dogovorili in določili optimalno strategijo in metode za razvoj  sekvenciranja naslednjih generacij za usklajevanje in primerjavo podatkov.
• Razvoj novih metod glede na pripravljeno strategijo v genetskem laboratoriju  Univerze v Ljubljani.
• Izvedba usposabljanja v genetskem laboratoriju Univerze v Ljubljani za izvajanje usklajenih genetskih metod in zaključna genetska delavnica v Sloveniji.