{"id":14093,"date":"2022-03-08T08:53:36","date_gmt":"2022-03-08T08:53:36","guid":{"rendered":"https:\/\/www.lifewolfalps.eu\/?p=14093"},"modified":"2022-04-11T20:50:50","modified_gmt":"2022-04-11T20:50:50","slug":"volkovi-na-pokljuki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.lifewolfalps.eu\/sl\/volkovi-na-pokljuki\/","title":{"rendered":"Volkovi na Pokljuki"},"content":{"rendered":"\n

Natan\u010dne podatke o prisotnosti volkov, na podlagi katerih ocenjujemo \u0161tevil\u010dnost in raz\u0161irjenost volkov v Sloveniji, zbiramo \u017ee vse od leta 2010, ko so v okviru projekta LIFE SloWolf<\/a> vzpostavili sistem monitoringa, osnovanega predvsem na zbiranju in analizi t. i. neinvazivnih genetskih vzorcev ter zaznavanjem teritorialnih volkov in mladi\u010dev s sistemati\u010dnim izzivanjem njihovega vokalnega odziva (\u201chowling\u201d – akusti\u010dna metoda). Genetsko spremljanje temelji na prepoznavanju posameznih volkov iz genetskega materiala v celicah, ki jih \u017eivali vseskozi pu\u0161\u010dajo v okolju (predvsem v iztrebkih, urinu in dlaki (me\u0161i\u010dki)).  <\/p>\n\n\n\n

\"\"
Vzorec urina v snegu. Foto: Maja Sever<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n
Prvi znaki ponovne vzpostavitve tropov<\/h5>\n\n\n\n

Prve znake ponovnega vzpostavljanja tropov in reprodukcije v Alpskemu delu Slovenije smo opazili med leti 2018 in 2019. V tem \u010dasu smo na podlagi vzorcev, zbranih na obmo\u010dju Jelovice, Pokljuke in Cerkljanskega, zaznali tri pare samec-samica. Lokacije zbranih vzorcev pa so kazale na to, da se bodo volkovi po ve\u010d desetletjih odsotnosti ponovno vrnili na Gorenjsko. V poletnih mesecih leta 2019 smo prvi\u010d tudi uradno potrdili prisotnost mladi\u010dev na omenjenih obmo\u010djih.<\/p>\n\n\n\n

Izvor samca in samice s Pokljuke<\/h5>\n\n\n\n

Genetska \u201cprstna odtisa\u201d samca in samice, ki sta vzpostavila teritorij na Pokljuki, ka\u017eeta, da sta pri\u0161la iz vol\u010djih populacij iz drugih dr\u017eav. Samec je izviral iz Italije<\/strong> in je bil neposredni potomec volka Slavca, ki je iz Slovenije prepotoval pot z obmo\u010dja Slavnika do parka Lessinia severno od Verone in tam skupaj z italijansko volkuljo vzpostavil prvi vol\u010dji trop na tamkaj\u0161njem obmo\u010dju po ve\u010d kot sto letih odsotnosti te vrste. Samica<\/strong> pa je na obmo\u010dje Pokljuke pri\u0161la iz ju\u017enega dela Dinarske populacije<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

  • \"\"
    Reproduktivni samec v tropu Pokljuka, ki ga po 2019 ga ne zaznavamo ve\u010d. Foto: Tine \u0160tular, TNP<\/figcaption><\/figure><\/li>
  • \"\"
    Reproduktivna samica, junij 2021. Foto: Florijan Ti\u0161ler, TN<\/figcaption><\/figure><\/li><\/ul><\/figure>\n\n\n\n

    Reproduktivnega samca Poklju\u0161kega tropa od junija 2019 ne zaznavamo ve\u010d. Kljub temu smo v sezoni 2019\/2020 na Pokljuki zaznali leglo vsaj petih volkov, njegovih potomcev. V sezoni spremljanja 2020\/2021 reproduktivnega samca prav tako nismo zaznali med zbranimi vzorci, poleg tega ne zaznavamo niti njegovih potomcev. Kot ka\u017ee, v letu 2020 na omenjenem obmo\u010dju ni bilo reprodukcije<\/strong> in predvidevamo, da je trop Pokljuka iz sezone 2019\/2020 razpadel. Je pa na Pokljuki \u0161e vedno prisotna prvotna reproduktivna samica. V sezoni 2020\/2021 smo ob njenih vzorcih zbrali tudi vzorce nesorodnega samca. Genetske raziskave ka\u017eejo, da tudi novi samec prihaja iz italijanskih Alp. Zametke novega tropa smo potrdili med popisom volkov z akusti\u010dno metodo (\u201chowling\u201d), ko smo na tem obmo\u010dju zaznali odziv mladi\u010dev. V septembru 2021 sta nadzornika TNP Franci Ti\u0161ler in Florijan Ti\u0161ler tudi posnela in s tem potrdila 4 mladi\u010de. Na Pokljuki je tako vzpostavljen nov trop, ki sta ga osnovala prvotna reproduktivna samica in nov samec.<\/p>\n\n\n\n

    \"\"
    Mladi\u010di vol\u010djega tropa Pokljuka, september 2021. Foto: Franci Ti\u0161ler, TNP<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

    Poklju\u0161ki trop se je do jeseni 2021 gibal prete\u017eno po Poklju\u0161ki planoti, na obmo\u010dju Radovne ter Me\u017eakle. Ob zapadlemu snegu so premaknili proti Bohinju kjer so jih sledili predvsem na obmo\u010dju med Ukancem, Vogarjem, planino Voje ter planino Jezero. V za\u010detku leto\u0161njega leta pa smo jih ponovno sledili tudi na obmo\u010dju Pokljuke. V tropu smo sledili 6 volkov, ki so v manj kot dveh dneh prehodili kar precej\u0161njo razdaljo od Me\u017eakle, preko Radovne ter Pokljuke vse do Blejskega jezera. Tam so jih tudi posneli s pomo\u010djo avtomatskih kamer, s katerimi spremljajo rise v okviru projekta LIFE Lynx. Tudi s pomo\u010djo posnetkov smo ugotovili, da je skupaj v tropu najverjetneje \u0161est volkov<\/strong>. Na obmo\u010dju Pokljuke smo dobili tudi  ostanke plena (srnjad), ki so ga volkovi ujeli in  pojedli v isti no\u010di. <\/p>\n\n\n\n

    \n